1„Soske o nebesno carstvo bešela manušeske domakini, koj iklilo rano sabajle te lel rabotnikja baši ple drakha. 2Hem koga pogodingjapes e rabotnikoncar po denarij* ko dive, bičhagjalen ko ple drakha.
3Hem koga iklilo palem negde o trito saati, dikhlja javera ko thana so bikinelape sar tergjona, bizo buti, 4hem vakjergja lenge: ‘Džan hem tumen ko mle drakha, pa ka dav tumen so ka ovel pravo!’ 5Hem ola gele.
A koga iklilo palem negde šovto saati hem o ejnato saati, kjergjale o isto.
6A negde dešujekto saati palem iklilo hem arakhlja javera, sar tergjona, hem vakjergja lenge: ‘Soske tergjona akate celo dive bizo buti?’
7Vakjerge leske: ‘Nikoj na lelja amen.’
Ov vakjergja lenge: ‘Džan hem tumen ko mle drakha.’
8A koga ratilo o gospodari e drakhengoro vakjergja ple upraviteleske: ‘Vikin e rabotnikon hem platinlen, počmin taro posledna pa dži ko prva!’
9Hem agjar, so ale negde o dešujekto saati priminge po denarij. 10Koga ale o prva, pomislinge deka ka priminen poviše, ama hem ola priminge po denarij.
11Štom priminge, počminge te žalinenpe protiv o domakini, 12vakjeribaja: ‘O posledna kjerge buti jek saati, a tu dengjanlen isto amencar, koj pretrpingem o pharipe e diveskoro hem o tatipe!’
13A ov odgovoringja jekeske taro olendar hem vakjergja: ‘Amala, na kjerava tuke nepravda, zarem na pogodingjan tut mancar baši denarij? 14Le tlo hem dža tuke, a me mangava baši o posledno te dav kobor hem tuke. 15Ili zarem nae man pravo te kjerav so mangava mleja? Ili pak ti jak tani bilačhe, soske sijum šukar?’
16Agjar o posledna ka oven prva, a o prva posledna; soske but džene tale povikujme, a hari tane izbirime.“
17Hem koga o Isus uklela sine ko Erusalim, lelja e Dešuduje Dženen nasamo hem vakjergja lenge ko drumo: 18„Ekje, džaja upre, ko Erusalim, hem o Manušikano Čhavo ka ovel lenge predajmo e prvo sveštenikonge hem e knižnikonge, hem ka osudinenle ko meriba, 19hem ka predajnenle e nevernikonge, za da te asan Leske, te kamšikujnenle hem te raspninenle, hem ko trito dive ka voskresninel.“
20Togaš i daj e Zavedeskere čhavengiri ali Leske zaedno ple čhavencar, pokloningjapes Leske, za da te zamolinele nešto Ole.
21A Ov vakjergja lake: „So mangeja?“
Odgovoringja Leske: „Zapovedin akala mle duj čhave te bešen, jek tari Tli desno, a o javer tari Tli levo strana, ko Tlo Carstvo!“
22A o Isus odgovoringja hem vakjergja: „Na džanena so rodena! Šaj li te pijenla i čaša, so ka pijavla Me, ili te krstinen tumen e krštevajneja koleja so krstinava Man Me?“
Vakjerge Leske: „Šaj.“
23Vakjergja lenge: „Mli čaša ka pijenla; hem e krštevajneja koleja krstinava Man Me, ka krstinen tumen; ama te bešelpe tari Mli desno ili levo strana, odova na davale Me, nego ka pripadinel lenge okolenge, baši koj Mlo Dat spremingja.“
24Hem koga šunge odova o deš džene, holjange e duje phralenge. 25A o Isus povikujngjalen hem vakjergja: „Džanena deka o vladetejlja e narodongere gospodarinena upro lende hem deka o bare vladinenalen. 26Neka ma te ovel agjare maškar tumende! Nego, koj mangela te ovel baro maškar tumende, neka ovel tumenge sluga! 27Hem koj mangela te ovel prvo maškar tumende, neka ovel tumenge sluga; 28sar so o Manušikano Čhavo na alo te služinen Leske, nego te služinel hem te del Pli duša baši otkup bute dženenge.“
29A koga iklile taro Erihon, bari gužva cidingja pali Leste. 30Hem ekje, duj korore, bešena sine uza ko drumo, šunge deka o Isus nakhela, hem vikinge vakjeribaja: „Gospodar, Davideskoro Čhavo, smilujn Tut amenge!“
31A i gužva zakaningjapes lenge te kjutinen, a ola vikinge panda posilno: „Gospodar, Davideskoro Čhavo, smilujn Tut amenge!“
32Hem o Isus ačhilo, povikingjalen hem vakjergja: „So mangena te kjerav tumenge?“
33Vakjerge Leske: „Gospodar, te phravgjon amare jajkha!“
34Hem o Isus smilujngjape lenge hem dopringja olengere jajkha; hem odma dikhle hem cidinge pali Leste.
*Stiho 2: Jek denarij ko adava vreme tano vrednost sar jek dive plata baši jek rabotniko.