O bilačhe zemjodelcia

¹Hem počmingja te vakjerel lenge ko parabole: „Jek manuš sadingja drakha; zagradingjale živo ogradaja; ranlja dupka baši mečibaske o drakha; izgradingja kula, hem dengja lenge ki kirija e zemjodelconge, hem gelo peske.

²A ko vreme baši plodi, bičhagja sluga ko zemjodelcia, te priminel taro zemjodelcia delo taro plodi e drakhendar. ³Ama ola astargele, margele hem muklele čuče vastencar.

⁴Hem palem bičhagja lenge javer sluga: hem oleda lele barencar, pogodingele ko šero hem muklele navredimo.

⁵Bičhagja hem javer, a ole mudargele; hem bute javeren: jeken marge, javeren mudarge.

⁶Sine panda jek: o manglo čhavo. Ole bičhagja posledno ki olende, vakjeribaja: ‘Ka poštojnen me čhave!’

⁷Ama, o zemjodelcia vakjerge maškar peste: ‘Akavaj tano o nasledniko! Ajde te mudarale hem o nasledstvo ka ovel amaro.’ ⁸Hem astargele, mudargele hem frdingele avrijal taro drakha.

⁹Hem agjar, so ka kjerel akana o gospodari e drakhengoro? Ka avel hem ka uništinel e zemjodelcon, a o drakha ka delen javerenge. ¹⁰Zarem na čitingen akala lafia ko Pismo:

‘O bar so frdingele o dzidajra,
ulo šero e agoleskoro;
¹¹odovaj tano taro Gospodari
hem prekrasno tano ko amare jajkha!’“

¹²Hem rodinge te astarenle, ama darana sine taro narodo; soske halile deka baši olenge vakjergja odoja parabola. Hem muklele hem gele peske.

Platiba o danoko

¹³Togaš bičhage nekoj taro farisea hem o irodovcia, za da te astarenle ko lafi. ¹⁴Ola ale hem vakjerge Leske: „Učitele, džanaja deka sijan čačutno hem deka nae tuke griža nikastar, soske na dikheja ko muj e manušenge, nego spored o čačipe učineja baši e Devleskoro drumo. Dali tano dozvolimo te delpes danoko e caroske ili nae tano? Te da li, ili te na da?

¹⁵A Ov, džandipaja olengoro licemerie, vakjergja lenge: „Soske iskušinena Man? Anen Mange denarij te dikhavle!“ ¹⁶A ola ange Leske. Hem vakjergja lenge: „Kaskoro tano akava liko hem natpis?“

Ola pak vakjerge: „E caroskoro.“

¹⁷O Isus vakjergja lenge: „Den e caroskoro e caroske, a e Devleskoro e Devleske.“

Hem čudingepes Leske.

Baši o voskresenie e mulenge

¹⁸Hem ale ki Leste o sadukea, koj vakjerena deka nae voskresenie, pa pučlele, vakjeribaja: ¹⁹„Učitele, o Mojsej pišingja amenge: ako nekastar merela phral hem mukela romnja, a na muklja potomstvo, oleskoro phral te lel leskere romnja hem te vazdel potomstvo pe phraleske. ²⁰Sine evta džene phrajlja. O prvo lelja e romnja hem mulo, a na muklja potomstvo. ²¹Hem o dujto leljala hem mulo, a na muklja potomstvo. Hem o trito isto agjare. ²²Hem o evta džene na mukle potomstvo. A palo sarine muli hem i romni. ²³Ko voskresenie, koga ka voskresninen, kaske taro olendar ka ovel romni, soske evta dženenge sine romni?“

²⁴O Isus vakjergja lenge: „Na zabludinena li tumen, soske na džanena ni o Pismia, nitu e Devleskiri sila? ²⁵Soske koga ka voskresninen taro mule, nitu ka len romni nitu ka len rom, nego tale sar o nebesna angejlja.

²⁶A baši o mule – deka ka voskresninen, na čitingen li e Mojseske ko lil, ki kapina, sar o Devel vakjergja leske: ‘Me Sijum o Devel e Avraameskoro, hem Devel e Isakoskoro, hem Devel e Jakoveskoro?’ ²⁷Ov nae tano Devel e mulengoro, nego e dživdengoro! But sijen ki zabluda.“

I najbari zapoved

²⁸Hem čhigjape jek taro knižnikja, koj šungja sar prepirinenapes, džandipaja deka odgovoringja lenge šukar, pučljale: „Koja tani i prvo taro sa o zapovedia?“

²⁹O Isus odgovoringja: „I prvo tani: ‘Šun Izraele – O Gospodari, amaro Devel – tano edinstveno Gospodari. ³⁰Hem mang e Gospodare tle Devle sa tle srceja, sa tle dušaja, sa tle gogjaja hem sa tle silaja!’ ³¹A akajaj tani i dujto: ‘Mangle te pašutne sar tute!’ Javer zapoved, pobari taro akala, nae.“

³²Hem o knižniko vakjergja Leske: „Šukar, Učitele, vakjergjan spored o čačipe deka o Devel tano jek, hem nae javer osven Leste, ³³hem te mangele Ole sa tle srceja, hem sa tle gogjaja, hem sa tle silaja; hem te mange e pašutne sar tute, odovaj tano but poviše taro sa o palenice hem žrtve.“

³⁴A o Isus koga dikhlja deka odgovoringja gogjaver, vakjergja leske: „Na sijan dur taro e Devleskoro Carstvo.“

Hem nikoj poviše na osmelingjapes te pučele.

³⁵Hem lelja te kjerel lafi o Isus hem vakjerela sine, sikavelalen ko Hrami: „Sar vakjerena o knižnikja deka o Hristos tano Čhavo Davideskoro? ³⁶Korkori o David vakjergja preku o Sveti Duh:

‘Vakjergja o Gospodari mle Gospodareske:
„Beš desno Mandar,
dži kote na čhivava Tle dušmajna
te oven telo Te pre.“’

³⁷Korkori o David narekujnelale Gospodar – sar šaj togaš te ovel leske čhavo?“

Hem bari gužva šunenale sine zadovolstveja.

³⁸Hem ki Pli pouka vakjergja: „Arakhen tumen taro knižnikja, koj mangena: te džan ko dugačka šeja; hem o pozdravia ko ploštadia bikibaske; ³⁹hem o prva sedištia ko sinagoge, hem o čelna thana ko gozbe; ⁴⁰koj hana o khera e vdovicengere; hem prepravinenapes molinenapes dugačko – ola ka oven osudime postrogo!“

⁴¹Hem bešlja sproti o sanduko baši prilozia hem dikhela sine sar o narodo mukela pare ko sanduko: hem but džene barvale mukena sine but. ⁴²Hem ali jek bedno vdovica hem muklja andre duj lepte*, ustvari jek kodranti*.

⁴³Togaš povikujngja Ple učenikon hem vakjergja lenge: „Čače vakjerava tumenge, deka i bedno vdovica dengja poviše taro sarine, koj mukle ko sanduko. ⁴⁴Soske sarine mukle taro plo višetok, a oj taro plo nanipa – muklja sa so sinela: celo plo imot.“

*Stiho 42: Lepte hem kodrantia tane jek vrsta železna pare.