1Hem otkoga khugja ko brodi, prenakhlja hem alo ki Pli diz. 2Hem ekje, ange Leske astardo, koj pašljola sine ki postela. A koga o Isus dikhlja olengiri vera vakjergja e astardeske: „Ohrabrin tut, mo čhavo. Oprostinenapes tuke tle grevia.“
3Hem ekje, nekoj taro knižnikja vakjerge ki peste: „Akava grešinela anglo Devel.“
4A o Isus, džandipaja olengere misle, vakjergja: „Soske mislinena bilačhipa ko tumare srcia? 5Pa soj tano polokho te vakjerelpes: ‘Oprostinenapes tuke tle grevia,’ ili te vakjerelpes: ‘Ušti hem dža’? 6Ama, za da te džanen deka o Čhavo Manušikano isile vlast ki phuv te oprostinel grevia,“ togaš vakjergja e astardeske: „Ušti, vazde tli postela hem dža tuke khere.“ 7Hem uštilo hem gelo peske khere.
8A o narodo, koga dikhlja odova, darandile hem proslavinge e Devle, Koj dengjalen asavki vlast e manušenge.
9A koga o Isus džala peske sine odothare dikhlja jeke manuše, ko anav Matej, sar bešela ki tezga baši khediba danoko, hem vakjergja oleske: „Phir pali Mande!“ Ov uštilo hem gelo pali Leste.
10Hem ulo, otkoga bešla Ov ki sofra ko kher, ekje, but carinikja hem grešnikja ale hem bešle e Isuseja, hem Oleskere učenikoncar. 11Štom o farisea dikhle odova, vakjerge Oleskere učenikonge: „Soske tumaro Učiteli hala e carinikoncar hem e grešnikoncar?“
12A Ov, koga šungja odova, vakjergja: „E sastenge na trebela doktori, nego e nasvalenge! 13Ama džan hem sikljoven so značinela: ‘Milost mangava, a na žrtve’; soske na aljum te vikinav e pravednikon, nego e grešnikon ko pokajanie.“
14Togaš e Jovaneskere učenikja ale ki Leste hem vakjerge: „Soske amen hem o farisea postinaja but, a Tle učenikja na postinena?“
15A o Isus vakjergja lenge: „Šaj li o henamika te žalinen, dži kote tano o džamutro olencar? Ama, ka aven dive koga ka lelpes lendar e džamutre; hem togaš ka postinen.
16Nikoj na čhivela kotor taro nevo materiali ko purane šeja, soske o kotor ka khedelpes hem ka kjerel panda pobari dupka. 17Nitu nevi mol čhivelapes ko purane kože baši mol; inaku o kože baši moljake čhingjona, i mol thavdela hem o kože moljakere propadinena. Nego nevi mol čhivelape ko neve kože moljakere pa pazinenapes hem o solduj zaedno.“
18Dži kote vakjerela sine lenge baši odova, ekje jek načalniko ki sinagoga alo, pelo anglo Leste ničkum hem vakjergja: „Mli čhaj muli akana; nego ava hem čhiv Tlo vas ki late, hem oj ka živinel.“
19Hem o Isus uštilo hem sledingjale, Ple učenikoncar. 20Hem ekje, romni, koja bolujnela sine dešuduj berš taro krvarenje ali Leske paše palaldan hem dopringjapes dži ko kraja taro Oleskere šeja. 21Soske vakjerelajne ki peste: „Samo ako doprinava man dži ko Oleskere šeja, ka saskjovav.“
22A o Isus irangjapes, dikhljala hem vakjergja lake: „Ohrabrin tut, mi čhaj. Tli vera saskjargja tut.“ Hem i romni sine sastili taro odova saati.
23Hem koga o Isus alo ko kher e načalnikoske, dikhlja okolen so bašalena hem e narodon sar vikinena, 24hem vakjergja: „Našen ko krajo, soske i čhaj nae tani muli, nego sovela.“ Hem ola asandile Leske. 25Otkoga ikalgja e narodon, khugja hem astargjala taro vas, hem i čhaj uštili. 26Hem o glaso baši odova šundilo ki celo odoja phuv.
27Hem koga o Isus džala peske sine odothare, duj korore sledinenale sine, vikibaja hem vakjeribaja: „Smilujn Tut amenge, Čhavo e Davideskoro!“
28A koga alo ko kher, o korore ale ki Leste, a o Isus vakjergja lenge: „Verujnena li deka šaj te kjerav odova?“
Vakjerge Leske: „Oja, Gospodar!“
29Togaš dopringja olengere jajkha, vakjeribaja: „Neka ovel tumenge sprema tumari vera.“
30Hem o jajkha phravdile olengere. Hem o Isus zapovedingja olenge strogo: „Dikhen, nikoj te na džanel baši odova!“ 31A ola, štom iklile, šujnakjerge ki celo odoja phuv.
32Dži kote ola ikljovena sine, ekje, ange Leske manuš laloro hem astardo taro demoni. 33Otkoga o demoni sine paldimo, o laloro kjergja lafi. Hem o narodo čudingepes, vakjerena sine: „Nikogaš na dikhlilopes asavko nešto ko Izrael!“
34A o farisea vakjerena sine: „Ov paldela e demonen preku o vladeteli e demonengoro.“
35Hem o Isus obikolinela sine sa o diza hem gava, sikajbaja ko olengere sinagoge hem propovedibaja o Evangelie e carstvoskoro hem saskjaribaja sekova nasvalipa hem sekoja slabost maškar o manuša. 36A koga dikhlja e narodon, pelo Leske žal baši olenge, soske sine čhindile hem rasprskime sar bakhre, koj naelen pastiri.
37Togaš vakjergja lenge Ple učenikonge: “I žetva čače tani bari, a rabotnikja hari, 38molinenle togaš e Gospodare e žetvakoro te bičhalel rabotnikja ki Pli žetva!“